Raziskave so pokazale, da je zdravljenje z radioaktivnim jodom za dobro diferenciran rak ščitnice povezano s povečanim tveganjem za dve vrsti raka krvi: akutno mieloično levkemijo in kronično mieloično levkemijo.
"Diferencirani" rak ščitnice se nanaša na videz in obnašanje rakavih celic ter v dobro diferenciranem ščitničnem raku, celice izgledajo in delujejo kot normalne ščitnične celice.
Dobro diferencirane vrste raka ščitnice vključujejo papilarno ščitnico. karcinomom, folikularnim karcinomom ščitnice in karcinomom Hürthle (HCC).
Radioaktivni jod se pogosto uporablja kot del zdravljenja raka ščitnice , običajno po operaciji za odstranitev ščitnice. Radioaktivni jod, znan tudi pod imenom RAI, je namenjen pomoči pri uničevanju ščitničnega tkiva, ki ostane po operaciji, da se prepreči ponovitev raka ščitnice, ki se lahko razvije pri preostanku ščitničnega tkiva.
Medtem ko so raziskave pokazale, da so preživeli bolniki s ščitničnim rakom, ki so bili izpostavljeni RAI, izpostavljeni povečanemu tveganju za več sekundarnih rakov , je to prvič, da je med radioaktivnim jodom za rak ščitnice ugotovljeno znatno in dokazano razmerje in povečano tveganje za akutno in kronično mieloično levkemijo.
O mieloidnih levkemijah
Akutna mieloična levkemija (AML), znana tudi kot akutna mielogena levkemija, je resna oblika krvnega raka, ki se hitro napreduje in je lahko smrtna, če se ne zdravi.
AML se lahko razširi tudi na druge dele telesa, vključno z limfnimi vozli, jetri, vranico, možgani, hrbtenjačo in testisi. Ameriško združenje za raka ocenjuje, da bo leta 2017 prišlo do več kot 21.000 novih primerov okužbe z bolečinami in približno 10.000 smrtnih žrtev s strani AML. AML je redka pred 45. letom starosti, povprečna starost bolnika z AML pa je 67 let.
Petletna splošna stopnja preživetja za AML je 26 odstotkov.
Kronična mieloična levkemija (KML), znana tudi kot kronična mielogena levkemija, je kronična oblika raka krvi. Ameriško združenje za raka ocenjuje, da bo leta 2017 diagnosticirano približno 9.000 novih primerov CML, s skoraj 1.110 smrtnimi primeri. Povprečna starost pri diagnozi je 64. Petletna celotna stopnja preživetja za CML je približno 75 odstotkov.
Raziskovalci so ugotovili študijsko skupino pacientov, ki so dobro razlikovali rak ščitnice, da bi izračunali tveganje za nastanek sekundarnih krvnih rakov. V študiji je bilo ocenjenih 148.215 bolnikov z dobro diferenciranim rakom ščitnice. Za skupno 53 odstotkov bolnikov je bilo le njihovo zdravljenje tiroidektomija, operacija za odstranitev ščitnice. Skupaj 47 odstotkov je imelo tiroidektomijo, kot tudi radioaktivnega jodnega ablacijskega zdravljenja.
Med študijo skupine bolnikov je skupaj z 783 bolniki razvilo sekundarni krvni rak v časovnem obdobju študije 6,5 let.
V primerjavi s pacienti, ki so imeli le tiroidektomijo, so bolniki, ki so imeli tudi radioaktivni jod, znatno povečali zgodnje tveganje za razvoj akutne mieloične levkemije ali kronične mieloične levkemije.
Tveganje je bilo podobno, ali je bolnik imel tumor z nizkim, srednjim ali visokim tveganjem.
Med preživelimi osebami, ki so razvile AML, je bilo preživetje medijev 1.2 let tudi pomembno manj kot pri 2,9-letni mediani pri ljudeh, ki niso imeli radioaktivnega zdravljenja z jodom.
Beseda iz
Raziskave kažejo, da imajo bolniki, ki imajo dobro diferenciran rak ščitnice, kot so papilarni, folikularni ali Hurthle-ovni rak, in prejemajo ablacijo, ki ostanejo radioaktivni jod, povečano zgodnje tveganje za nastanek akutne mieloične levkemije in kronične mieloične levkemije. Akutna mieloična levkemija ima tudi slabe napovedi pri bolnikih po zdravljenju z radioaktivnim jodom.
Raziskovalci priporočajo, da se pri bolnikih z zelo visokim tveganjem za zdravljenje zdravil z radioaktivnim jodom ravna z dobro diferenciranim rakom ščitnice.
Če ste diagnosticirani z dobro razlikovanim rakom ščitnice in vaš zdravnik priporoča zdravljenje z radioaktivnim jodom, preberite drugo mnenje drugega strokovnjaka.
Če ste v preteklosti imeli radioaktivni jod ali pa ga imate v prihodnosti, se prepričajte, da je redno spremljanje in nadzor teh vrst krvi del vašega stalnega zdravstvenega varstva. Lahko se redno spremljate s krvnimi preiskavami ter kromosomskimi in genetskimi testi.
Prav tako je treba iskati simptome akutne in kronične mieloične levkemije, ki lahko vključujejo utrujenost, občutek zaprtja, zmanjšano sposobnost vadbe, ponavljajoče se okužbe, lahka modrica, zvišana telesna temperatura, izguba apetita, kratka sapa, izguba teže, nočno znojenje, omotica, krvavenje dlesni, pogoste krvavitve iz nosu, kožni izpuščaji
> Vir:
> Molenaar, Remco J. et al. "Nevarnost hematoloških malignomov po radioiodiološkem zdravljenju dobro diferenciranega karcinoma ščitnice", Journal of Clinical Oncology, http://ascopubs.org/doi/abs/10.1200/JCO.2017.75.0232?journalCode=jco